Svetovni dan preprečevanja samomora - 10.09.2019

Obeležitev Svetovnega dneva preprečevanja samomora 2019

drugo obvestilo

 

Vabimo vas na celodnevni strokovni posvet
»Skupaj za preprečevanje samomora«,

ki bo v torek, 10. 9. 2019, s pričetkom ob 8.45 uri

v prostorih Zdravstvene fakultete v Ljubljani (Zdravstvena pot 5).

 

Samomor je posledica hkratnega in zapletenega sovplivanja več dejavnikov tveganja. Strokovni posvet je namenjen mreženju in zbliževanju znanja ter izkušenj med slovenskimi strokovnjaki in vsemi, ki se s to problematiko srečujejo pri svojem delu. Na strokovnem posvetu bodo slovenski strokovnjaki problem samomorilnosti osvetlili celostno - skozi različne determinante (genetski in okoljski dejavniki) in stopnje samomorilnosti (od samomorilnih misli do samomora), pri obeh spolih ter v različnih starostnih skupinah (med mladimi, odraslo in starejšo populacijo). Predstavljeni bodo najnovejši izsledki s področja žalovanja in stališč do samomora, čemur bodo poleg predavanj namenjene tudi delavnice  (število udeležencev bo omejeno).

Za udeležbo na dogodku ni kotizacije, potrebne pa so predhodne prijave na spletnem naslovu https://anketa.nijz.si/a/124421 Za udeležbo na strokovnem posvetu smo vložili vlogo za dodelitev licenčnih točk na Zdravniško zbornico, Socialno zbornico Slovenije in Zbornico zdravstvene in babiške nega Slovenije.

Podroben program dogodka in informacije o sodelujočih predavateljih najdete v nadaljevanju.

Vljudno vabljeni!

 

PROGRAM DOGODKA

8.00 – 8.45       Registracija

8.45 – 9.00       Pozdravni nagovor

 

1. DEL – Kaj vemo …

Determinante samomorilnosti

9.00 – 9.15        Aktualni podatki o umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji

9.15 – 9.45       Plenarno predavanje

Med geni in okoljem - epigenetika samomorilnega vedenja / Alja Videtič Paska


Izražanje samomorilnosti pri mladih

9.15 – 10.15       Plenarno predavanje

Samomorilno vedenje mladostnikov – izzivi, možnosti preprečevanja in ukrepanja / Vita Poštuvan

10.15 – 11.00    Kvalitativna analiza maturitetnih esejev z naslovom »Samomor kot izstop iz kolesja sistema« / Saška Roškar

                        Primeri najtežjih vprašanj iz spletne svetovalnice To sem jaz / Domen Kralj

11.00 – 11.30    Odmor


Izražanje samomorilnosti pri odraslih in starejših

11.30 – 12.00    Plenarno predavanje

Izzivi samomorilnosti odraslega - negotovosti in dileme / Borut Škodlar

12.00 – 12.30   Plenarno predavanje

Posebnosti izražanja samomorilnosti pri starejših / Lea Žmuc Veranič

12.30 – 13.10   Doživljanje strokovnjakov za duševno zdravje pri terapevtskem delu s samomorilno ogroženimi klienti / Tina Podlogar

                       Samomorilno vedenje moških in dejavniki povezani z njim / Nuša Zadravec Šedivy

13.10 – 14.00   Kosilo


Pogled na samomorilnost iz različnih perspektiv

14.00 – 14.30    Plenarno predavanje

Psihološka avtopsija - vpogled v življenje posameznika pred samomorom Urša Mars Bitenc

14.30 – 15.00    Drugačni, kritični in novi glasovi v suicidologiji / Saška Roškar


2. DEL – … kaj in kako lahko naredimo

15.00 – 16.15    Delavnice*

Prepoznava in delo z ogroženimi v različnih ciljnih skupinah ter postvencija / Onja Tekavčič Grad, Nuša Konec Juričič, Janja Milič, Jacinta Doberšek Mlakar, Vita Poštuvan, Mateja Strbad, Anamarija Zavasnik

*Potekale bodo v več skupinah do 15 udeležencev, potrebna bo predhodna prijava (obrazec za prijavo bomo v drugi polovici avgusta posredovali po e-pošti).

16.00 – 16.30   Povzetek ključnih sporoči / Onja Tekavčič Grad

 

O predavateljih in sodelujočih (po abecednem vrstnem redu)


Asist. dr. Urša Mars Bitenc, univ. dipl. psih., Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič; FAMNIT, Univerza na Primorskem

Slovenskemu centru za raziskovanje samomora se je pridružila leta 2011 in od tedaj sodelovala pri različnih preventivno-intervencijskih ter raziskovalnih projektih. V okviru doktorske raziskave je izvajala psihološke avtopsije, s pomočjo katerih je poskušala osvetliti dejavnike tveganja za samomor. Na UP Famnit sodeluje pri izvedbi študijskih programov Biopsihologija in Uporabna psihologija.


Prof. dr. Onja Tekavčič Grad, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Slovensko združenje za preprečevanje samomora; Center za psihološko svetovanje POSVET

Klinična psihologinja, redna profesorica, bila je dejavna na Univerzi v Ljubljani (Medicinska fakulteta in Filozofska fakulteta). Ima dolgoletne izkušnje z delom z ljudmi v krizah in hujših duševnih stiskah, zadnji dve desetletji predvsem z žalujočimi po samomoru in drugih travmatskih smrtih. Leta 1980 je s skupino kolegov organizirala prvi krizni telefon v takratni Jugoslaviji (Klic v duševni stiski), nekaj let kasneje, 1989, pa je skupaj z Anko Zavasnik vzpostavila še prve skupine žalujočih po samomoru. S kolegi je organizirala in vodila Center za psihološko svetovanje Posvet (2006), kjer še vedno dela. Ukvarja se s svetovanjem, psihoterapijo in supervizijo, predava in piše.


Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., spec. javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Celje

Zaposlena je na NIJZ, na Območni enoti Celje kjer je vodja službe za nenalezljive bolezni, predvsem pa se posveča delu na področju duševnega zdravja. Je podpredsednica slovenskega združenja za preprečevanje samomora ter vodja celjske regijske skupine za preprečevanje samomora. Aktivno je sodelovala pri pripravi Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje ter sodeluje pri njegovi implementaciji.


Domen Kralj, mag. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Celje

Psiholog, zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, območni enoti Celje. Kot razvojno raziskovalni sodelavec na preventivnem programu za otroke in mladostnike To sem jaz, skrbi za pripravo vsebin, promocijo programa in je del uredništva spletne svetovalnice. Aktivno se udejstvuje tudi na drugih področjih preventive in promocije duševnega zdravja, prav tako pa deluje kot svetovalec v okviru Centra za psihološko svetovanje Posvet.


Marta Cerar Lotrič, dr. med., spec. psih.

Zdravnica, psihiatrinja je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki 20 let, kasneje pa je delala v svoji ordinaciji s koncesijo. Poleg specializacije je zaključila študij sistemske družinske terapije. Vrsto let je se je ukvarjala z zdravljenjem odvisnih od alkohola in njihovih svojcev. Pri izvenbolnišničnem delu se je usmerjala na obravnavo bolnikov s psihotičnimi ter razpoloženjskimi motnjami, v okviru katerega je obravnavala tudi suicidalno ogrožene posameznike. Nekaj let je sodelovala pri izobraževanju na področju sistemske terapije. Kot supervizorka je delovala v PB Idrija, kot izvedenka pa v Zpiz Kranj. Po upokojitvi občasno dela v psihiatrični ordinaciji, zadnji dve leti pa kot svetovalka na Posvetu.


Janja Milič, dr. med., spec. psih., Psihiatrična bolnišnica Idrija

Zdravnica, specialistka psihiatrije, zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Idrija, kjer vodi Oddelek za zdravljenje odvisnosti. Je supervizorka skupine svetovalcev Klica v duševni stiski na UPK Ljubljana in članica upravnega odbora Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Sodeluje v izobraževanjih za svetovalce Klica v duševni stiski in Posveta. Vključena je v Projekt SOPA. Je sistemska družinska terapevtka.


Jacinta Doberšek Mlakar, viš. med. ses., prof. zdr. vzg., Zdravstveni dom Sevnica, Center za duševno zdravje odraslih – skupnostna psihiatrična obravnava

Zaposlena je v Zdravstvenem domu Sevnica, kjer je zadnjih šest let koordinatorica Skupnostne psihiatrične obravnave za Posavje, ki od aprila 2019 deluje v okviru Centra za duševno zdravje odraslih. Njeno delo je v večjem delu usmerjeno v obravnavo oseb s hudimi duševnimi motnjami v domačem okolju. Je svetovalka v svetovalnici »Posvet« v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Pri svojem delu se praktično vključuje v implementacijo Centra za duševno zdravje odraslih v lokalni prostor.


Izr. prof. dr. Alja Videtič Paska, univ. dipl. biokem., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani že več kot desetletje raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja. S svojimi dognanji pomembno prispeva k oblikovanju mozaika znanja predvsem o genetiki in epigenetiki. Objavila je že več kot trideset člankov, poleg tega pa svoje znanje preko pedagoškega dela prenaša tudi na mlajše generacije.


Doc. dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem

Psihologinja in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora ter obenem predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora (IASP). Ukvarja se s klinično-raziskovalnim delom, in sicer tako na področju preprečevanja samomorilnega vedenja (predvsem med mladimi) kot z intervencijami za žalujoče po smrti bližnjega. Je tudi so-voditeljica Posebne interesne skupine za žalovanje in postvencijo pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora (IASP) in sodeluje pri različnih projektih s tega področja.


Asist. dr. Tina Podlogar, univ. dipl. psih., Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem

Psihologinja, zaposlena na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Sodeluje pri izvajanju mednarodnih in nacionalnih raziskovalno-intervencijskih projektov s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja. Je ena izmed avtoric preventivnega projekta za mladostnike A (se) štekaš?!? Sodeluje pri izvajanju postvencijskih aktivnosti za šole po samomoru ali poskusu samomora mladostnika. Kot asistentka je vključena v pedagoško delo na UP FAMNIT, v okviru študijskih programov Biopsihologija ter Uporabna psihologija. Kot mlada raziskovalka je v okviru doktorske študije preučevala doživljanje strokovnjakov za duševno zdravje pri delu s samomorilno ogroženimi posamezniki.


Doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Psihologinja, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Ukvarja se s preventivo duševnih motenj in promocijo duševnega zdravja, zanimajo jo javno zdravstveni pristopi preprečevanja samomorilnosti. Sodelovala je v številnih projektih v povezavi z omenjeno problematiko. Je predavateljica na Oddelku za psihologijo, Univerze v Ljubljani, kjer izvaja predmet Psihološka preventiva.


Mateja Strbad, dr. med., spec. psih. in univ. dipl. slov., Univerzitetni Klinični Center Ljubljana, Nevrološka klinika, Klinični oddelek za bolezni živčevja

Več let je bila zaposlena na sprejemnem ženskem oddelku Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kjer je vsakodnevno obravnavala samomorilno ogrožene pacientke. Trenutno zaposlena v Centru za kognitivne motnje ljubljanske nevrološke klinike, kjer se posveča psihiatrični obravnavi pacientov z nevrodegenerativnimi boleznimi. Njeno ožje področje delovanja je geriatrična psihiatrija.


Asist. dr. Nuša Zadravec Šedivy, univ.dipl.psih., Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem

Zaposlena je na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora, kjer se ukvarja z raziskovanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja, pri čemer se osredotoča na preučevanje duševnega zdravja in kvalitete življenja specifičnih ranljivih skupin in na oblikovanje preventivnih aktivnosti samomorilnega vedenja.


Izr. prof. dr. Borut Škodlar, dr. med., spec. psih., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in izredni profesor za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Njegova področja kliničnega dela in raziskovanja so fenomenologija psihotičnih stanj in samomorilnosti, fenomenološko usmerjena psihoterapija s poudarki na prenosu znanj in uvidov iz filozofskih in duhovnih tradicij v sodobne psihoterapevtske kontekste.

 

Dr. Lea Žmuc Veranič, dr. med., spec. psih., Psihiatrična bolnišnica Begunje

Psihiatrinja, ki je že v času specializacije pričela svojo poklicno pot povezovati s starejšimi in jo je kasneje nadaljevala na gerontopsihiatričnem oddelku, kjer je delala kot gerontpsihiatrinja. Pri svojem kliničnem se srečuje z duševnimi težavami starostnikov, ki obsegajo vso paleto, od čustvenih, samomorilnih, nevrodegenerativnih in osebnostnih problemov, v zadnjem obdobju pa je svojo poklicno pot razširila še na drugo patologijo v psihiatriji. Na UL je doktorirala iz vedenjskih motenj pri Alzheimerjevi demenci, je predavateljica pri predmetu Gerontologija na FZAB, svoje znanje predaja mlajšim generacijam kot glavna in neposredna mentorica, je članica delovne skupine za paliativno oskrbo pri demenci, članica UEMS za gerontologijo za Slovenijo, sodeluje pa tudi z neprofitnimi organizacijami, kot je Spominčica in je sodna izvedenka za psihiatrijo.


Anamarija Zavasnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Slovensko združenje za preprečevanje samomora; Center za psihološko svetovanje POSVET

Klinična psihologinja, ki je bila dolga leta zaposlena na Enoti za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, kjer se je ukvarjala s psihoterapevtsko pomočjo osebam v čustvenih stiskah, ki so bile pogosto tudi suicidalno ogroženi, mnoge med njimi pa hospitalizirane po poskusu samomora. Znanje o preprečevanju samomorilnega vedenja je posredovala tudi drugim strokovnjakom (učiteljem, zdravnikom, socialnim delavcem) ter delovala kot mentorica in supervizorka psihologom. Po upokojitvi svoje delo nadaljuje na Centru za psihološko svetovanje Posvet. Je tudi predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.


Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski financirajo: