Humor in zadovoljstvo z življenjem

Kljub besedam znanega humorista Marka Twaina, da je “humor največji blagoslov človeštva” ter splošno sprejetemu prepričanju, da se posamezniki z boljšim smislom za humor bolj učinkovito spopadajo s stresom, doživljajo manj negativnih čustev ter imajo bolj kvalitetne medosebne odnose, raziskave tega ne potrjujejo konsistentno. Za psihično zdravje namreč pomembna tako prisotnost »zdravih« oblik humorja, ki so empatične, dobronamerne ter sprejemajoče do sebe in drugih, kot tudi odsotnost »nezdravih« oblik humorja, kot so na primer sarkastičen in ciničen humor, posmehovanje ali humor kot oblika obrambnega zanikanja, s katero se izognemo reševanju problemov na konstruktiven način.

Upoštevajoč zgolj prisotnost zdravih oblik humorja pa velja, da so te res pogostejše pri ljudeh, ki doživljajo več pozitivnih čustev in hkrati manj negativnih občutij, kot sta depresivnost in tesnobnost , ki imajo višje samospoštovanje in več socialne podpore.

Smisel za humor pa vseeno še ni dovolj za občutek splošnega zadovoljstva s svojim življenjem. To je namreč odvisno tudi od tega, kako delujemo na več pomembnejših psihičnih področjih: obvladovanje okolja (učinkovito izrabimo priložnosti ter uspemo ustvariti okolje, ki ustreza našim potrebam in vrednotam),občutek avtonomnosti (sposobni smo se upreti socialnim pritiskom ter uravnavati svoje vedenje in se vrednotiti glede na lastne, notranje standarde), osebnostna rast (čutimo, da osebno neprekinjeno rastemo in uresničujemo lastne potenciale),dobri odnosi z drugimi (imamo tople in zaupne medosebne odnose z občutji empatije, vdanosti in intimnosti ter razumemo dinamiko prejemanja in dajanja v odnosih), smisel v življenju (čutimo, da je življenje usmerjeno ter ima svoj smisel in namen) in sprejemanje sebe (imamo pozitivno stališče do sebe in do svojega preteklega življenja, se zavedamo različnih aspektov sebe ter jih sprejemamo).

Humor na eni strani sicer včasih zmore zlahka in učinkovito razbremeniti in olajšati posameznikovo videnje problema in lastni občutek stiske. Na drugi strani pa nam včasih še tako dobronamerna šala ne pomaga, ko se srečujemo s pomembnimi spremembami v življenju. Te včasih s seboj prinašajo stiske in težave, ki jih ne zmoremo vedno razrešiti sami.

Urška Arnautovska, univ. dipl. psih.

Objavljeno: Dobro jutro, 29. marec 2008

Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski financirajo: