Stiske v starosti

Ljudje si običajno želimo, da bi dolgo živeli, manj pa si želimo biti stari. V Evropskih državah bo leta 2025 že četrtina prebivalstva starejša od petinšestdeset let. Vemo, da so ljudje tudi po tem letu lahko še zelo vitalni, aktivni, polni idej, pa tudi pričakovanj. Vendar pa staranje spremljajo tudi različnetežave tako na telesnem, kot na psihičnem in socialnem področju. Te težave so izvor različnih stisk pri starostniku, prav tako pa lahko povzročajo stiske tistim, ki za starostnika skrbijo.

Najpogostejši izvor stisk v starosti so izgube, ne le izgube ljubljenih oseb (parter, prijatelji), temveč tudi drugi dogodki. Upokojitev lahko povzroči stisko zaradi izgube dela, ki je posameznika izpolnjevalo veliko let, izgube statusa in izgube sodelavcev. V obdobju staranja se zmanjšujejo posamezne telesne ali duševne sposobnosti. Stiska, ki sledi takšni izgubi je tem hujša, čim pomembnejša je bila neka telesna ali duševna dejavnost za starostnika. Krog prijateljev in znancev se počasi, a vztrajno oži, novega pa nekateri starostniki ne zmorejo ali ne znajo poiskati. Tako ostajajo vse bolj sami in osamljeni, čustvene opore, ki so jo nudili prijatelji in znanci, pa je čedalje manj. Zdi se jim, da so nekoristni, da nič več ne znajo in ne zmorejo, izgubijo zaupanje vase. Osebnim stiskam se pridruži še splošen odnos okolice do starejših, pogosto pa tudi ravnanje bližnjih, ki v svoji skrbi za starostnika hote ali nehote zmanjšujejo starostnikov nadzor nad lastnim življenjem. Tako se vsem stiskam pridruži še zmanjšanje samospoštovanja, ki mu lahko sledi brezvoljnost ali celo depresivnost.

Naštetim stiskam se lahko pridružijo tudi zlorabe. Ocenjujejo, da je 2 do 5 % starostnikov izpostavljeno različnim vrstam zlorabe. Najpogostejše so namerne ali nenamerne čustvene zlorabe. Povzroči jih prevelika skrb za starostnika, pomanjkanja časa ali informacij o možnih oblikah pomoči za starostnike. Starostnik bo čustveno prizadet, kadar ga obravnavamo kot otroka, če ga osamimo od njegovih prijateljev, mu preprečujemo aktivnosti, ki jih še zmore sam, če z njim ne komuniciramo, kadar mu grozimo, da ga bomo dali v »dom«. Odhod v dom je včasih najboljša rešitev za starostnika, če ga uporabljamo kot grožnjo, pa zmanjšujemo možnost, da se bo starostnik sam odločil zanj. Veliko stisk povzročijo bližnji že samo z neupoštevanjem potreb starostnika, saj ti pogosto ne upajo prositi, kaj šele zahtevati, da bi kdo poskrbel za njihove potrebe (poskrbel za prehrano in čistočo, jih peljal na izlet, šel z njimi na pokopališče, jih peljal k zdravniku). Pogosto obliko zlorabe predstavljajo izrečena ali neizrečena pričakovanja otrok o pomoči, ki naj bi jo starostnik nudil svojim otrokom, pa naj gre za finančno pomoč ali fizično pomoč pri gospodinjskih opravilih. Starostnik tako pomoč težko odreče. Če bi pomoč odklonil, bi se počutil krivega, zato raje pomaga, pa čeprav se na ta račun odpoveduje svojim potrebam, ali celo zanemarja svoje zdravje. Kdo ne pozna družine, kjer požrtvovalni starši vsestransko podpirajo svoje otroke, zanje pa ne ostane niti toliko, da bi dostojno živeli.

Po drugi strani pa skrb za starejšega družinskega člana lahko povzroča velike stiske osebi, ki skrbi zanj. Tudi starostnik lahko čustveno obremenjuje svojo okolico. Koliko časa nekdo zmore to obremenitev ni odvisno le od zahtevnosti in obsega dela, ki ga zahteva pomoč starejši osebi, temveč tudi od njegovih zmožnosti ter obremenitev na drugih življenjskih področjih. Pomembno je, koliko podpore dobiva skrbnik oziroma negovalec v svoji družini in širši okolici ter kakšen odnos goji do starejšega družinskega člana on sam in njegova družina. Posledica dolgotrajne obremenitve, ki presega zmožnosti negovalca, je izgorelost, ki ne škodi le negovalcu samemu, ampak tudi njegovi družini in predvsem starostniku, za katerega je skrbel.

Podatki o možnih oblikah pomoči starostnikom, izobraževanje o težavah v starostnem obdobju, odkrit pogovor v družini lahko veliko pripomorejo k kvalitetnejšemu življenju starostnika in tistih, ki skrbijo zanj. Kadar pa posameznik oceni, da v domačem okolju ne zmore spregovoriti o svojih občutkih, strahovih in stiskah, je dobro da poišče pomoč strokovnjaka. V Centru za psihološko svetovanje Posvet boste tako starostniki kot tisti, ki skrbite zanje, lahko spregovorili o svojih stiskah in strahovih ter našli strokovnjaka, ki vas bo poslušal, vam verjel in vam pomagal izraziti čustva. Skupaj boste laže poiskali načine za omilitev vaše stiske.

Jana Dragar, soc.del. in Alenka Klemenčič, univ.dipl.psih.

Finance, december 2006

Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski financirajo: